Prosim počakaj...

Izdelek

{{var product.name}}

je bil dodan v košarico.

Nadaljuj z nakupom ali Na blagajno
Nadaljuj z nakupom
My Cart
0
0,00 €

V nakupovalni košarici nimaš nobenega izdelka. :-(

Piščančka obiščeta šopek tulipančkov





O
jla punce...

Danes imam za vas prav posebno zgodbico...

Namreč, ker mi zadnje čase veliko pišete, da našo šolo Papirčkanje od A do Ž, z vami spremljajo tudi nadobudni mali ustvarjalci, se mi zdi zelo lepo, da današnjo voščilnico posvetim tudi njim s prav posebno zgodbico oz dveh navihanih piščančkih in osamljenem šopku tulipančkov.

Zgodbica gre nekako takole...



V deželi Mavelu, tam, za devetimi gorami in devetimi vodami, se je na zelenem, s soncem obsijanem travniku, bohotil šopek čudovitih roza tulipančkov.

Ki pa so bili, kljub vsej svoji lepoti, tako zelo osamljeni.

Namreč, živeli so v tistem delu dežele Mavelu, ki je bila težko dostopna in je le rekdo kdo prišel kdaj na obisk.

Čez čas so se sprijaznili z dejstvom, da bodo verjetno večino časa preživeli samo en z drugim in počasi so si začeli svoje dneve krajšati z drobnimi pozornostmi.

Kot recimo, da so se začeli veliko bolj posvečati en drugemu in skrbeti, da je bilo vsem dovolj prijetno.

In vsak izmed njih je imel svojo nalogo.

Eden izmed njih je skrbel, da so vedno imeli dovolj sveže vode, da so lepo cveteli in imeli lepo pokončno držo.

Spet drugi je skrbel, da so iz zemlje vsak dan načrpali dovolj hrane in bili tako iz dneva v dan lepši.

Tretji je privabljal čebelice, ki so se sladkale s cvetnim prahom, iz katerega so potem naredile med, a ob enem tudi poskrbele, da so tulipančke oprašile, da bodo lahko naslednje leto zopet tako lepo cveteli.

Četrti tulipanček, pa je imel nalogo, da je skrbel, da mašnjica, ki jih je povezovala v šopek, ni bila pretesna za vsakega izmed njih, a vseeno dovolj tesna, da jih je povezovala v čudovit šopek.

In tako so čez čas spoznali, kako čudovito se lahko dopolnjujejo in da so veliko bolj srečni, če so povezani v celoto.

In tako so živeli v miru in spokojnosti.

A na en pomladni dan, ko je bilo sonce že visoko na nebu, so nepričakovano zaslišali glasen smeh, ki je prihajal iza bližnjega potoka.

Dobro so prisluhnili in poskušali ugotoviti za koga gre...

Tuhtali so in tuhtali in tuhtali, a nikakor niso mogli razvozlati, čigavi zvoki bi to lahko bili.

Vse dokler na obzorju niso zagledali dveh poskakujočih rumenih kepic, ki sta ste z razigranim korakom hitro bližali.

Kmalu so ugotovili, da prihajata dva razposajena piščančka in so se njune družbe zelo razveselili.

In tudi piščanka Teo in Leo sta bila nad šopkom tulipančkov navdušena. Še posebno zato, ker sta končno srečala nekoga, s komer se lahko po dolgem času zopet pogovarjata in delita svoje prigode, ki so se jima zgodile na njunem popotovanju.

Tako tulipančki, kot tudi Leo in Teo, so kmalu ugotovili, da po mesecih samote in izoliranosti, znajo veliko bolj ceniti družbo drugih in skupni čas tudi veliko kvalitetnejše preživeti.

Namreč...

Ker jim je bilo druženje za nekaj časa odvzeto in so ga začeli že prav močno pogrešati, so šele lahko spoznali, koliko jim dejansko pomenijo prijatelji in da čas, ki ga preživijo skupaj, raje koristno izkoristijo in se v polnosti posvetijo en drugemu.

Piščanka Leo in Teo seveda nista mogla za vedno ostati pri tulipančkih, a sta obljubila, da se bosta kmalu vrnila.



In...

Ker ta vikend praznujemo velikonočne praznike, bom današnjo objavo izkoristila, da vam voščim čudovite praznike, ki jih preživite v krogu družine.

In če vam bo dolgčas, se spomnite, da imate en drugega in da se lahko med seboj zelo lepo zabavate.

Pošiljam vam veliiiiiiiiiiiik objem in koš poljubčkov in se kmalu zopet beremo!




P.s.: Ker je bila današnja objava malček drugačna, se oglasi zopet jutri, kot ti bom zaupala tudi, kako sem voščilnici izdelala :)

Komentiraj

* obvezna polja

« Nazaj